
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je danes namenu predal nadgrajeni laboratorij za fiziko tal, s katerim bo lahko natančneje preučeval zadrževanje vode v tleh, njihovo strukturo in zbitost. Nove zmogljivosti bodo pomembne za učinkovitejše namakanje, ohranjanje rodovitnosti tal in prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.
In B2B Media, poslovno komuniciranje, d. o. o.
Brnčičeva 13
1231 Ljubljana – Črnuče
InStore je edina regionalna medijska platforma, ki skozi mesečno brezplačno revijo in distribucijo neposredno v roke bralcem, digitalne kanale (splet, družbena omrežja in aplikacije), organizacijo konferenc in strokovnih delavnic pokriva področje potrošnih/vsakodnevnih dobrin (FMCG) in z njim povezane industrije.
Kot je za STA povedal direktor inštituta Bojan Cizej, so z nadgradnjo razširili raziskovalne in strokovne zmogljivosti, saj so pri vrednotenju tal doslej več pozornosti namenjali njihovim kemijskim kot fizikalnim lastnostim. Te pa odločilno vplivajo na to, koliko vode lahko tla zadržijo, kako hitro voda pronica skozi talni profil in kakšne razmere zagotavljajo za razvoj korenin.
Med pomembnejšimi novostmi je možnost obsežnejšega določanja vodnozadrževalnih lastnosti tal, hidravlične prevodnosti in stabilnosti strukturnih agregatov. Posebej pomembne so meritve t. i. vodnozadrževalnih oziroma pF-krivulj, ki pokažejo, koliko vode v tleh je rastlinam dejansko dostopne. Ti podatki so ključni za načrtovanje namakanja in določanje namakalnih obrokov.
Nadgradnja je del dva milijona evrov vrednega projekta Climagrow, ki ga vodi inštitut in v katerem sodeluje 18 partnerjev. Odobrena sredstva so namenjena celotnemu projektu, ne le laboratoriju, je dejal Cizej. Poleg laboratorijske opreme so pridobili tudi terenske merilne naprave, ki bodo omogočale povezovanje laboratorijskih analiz s preučevanjem tal na kmetijskih zemljiščih. Laboratorijske prostore so po poplavah leta 2023 tudi v celoti gradbeno obnovili.
Nove zmogljivosti bodo po Cizejevih besedah koristile hmeljarjem in kmetovalcem iz drugih panog. Inštitut jim bo lahko ponudil natančnejše analize in bolj individualna priporočila za namakanje, s čimer želijo zmanjšati porabo vode in energije ter tveganje za sušni stres rastlin.
Med največjimi težavami slovenskih kmetijskih tal Cizej izpostavlja zmanjševanje vsebnosti organske snovi, zbijanje zaradi težke mehanizacije, poslabševanje strukture in erozijo. Te težave so ob vse pogostejših sušah in intenzivnih padavinah še izrazitejše. Zbita in strukturno degradirana tla namreč slabše sprejemajo in zadržujejo vodo, zato je več površinskega odtoka in erozije, rastlinam pa hitreje začne primanjkovati vode.
Inštitut želi z raziskavami prispevati tudi k sistematičnemu spremljanju stanja kmetijskih tal ter pravočasnemu prepoznavanju njihove degradacije. Dolgoročni cilj je razviti strokovne podlage za trajnostno upravljanje tal in prilagajanje slovenskega kmetijstva podnebnim spremembam.
Predaje laboratorija se bo udeležil tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ki se bo seznanil z delovanjem inštituta ter njegovimi razvojnimi načrti in projekti na področju namakanja, raziskav tal in kmetijske infrastrukture.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE